Življenjska okolja

LEŠNIKAR (Maniola jurtina)
Lešnikar je najpogostejša vrsta dnevnega metulja v Sloveniji. Opazujemo ga lahko praktično v vseh habitatih, najštevilčnejši pa so na suhih travnikih. Vrsta je lahko prepoznavna po značilni rjavo-oranžni obarvanosti po kateri je tudi dobil ime. Odrasle osebke lahko opazujemo od maja do septembra. Jajčeca odlagajo na različne vrste trav, ki so tudi hranilne rastline gosenic.

KRANJSKI OVNIČ (Zygaena carniolica)
Kranjski ovnič je najlažje prepoznavna vrsta ovničev, saj ima rdeče lise na krilih obrobljene z belim robom. Ovniči sodijo med nočne metulje, vendar so dnevno aktivni. Kranjskega ovniča je prvi strokovno opisal Janez Anton Scopoli v svojem delu Entomologia Carniolica po primerkih, ujetih na Kranjskem.

TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ (Euphydryas aurinia)
Travniški postavnež ima v Sloveniji status ranljive vrste, vendar ga lahko ponekod na suhih travnikih na Notranjskem in Primorskem opazujemo v velikem številu. Bolj ogrožene so populacije, ki živijo na vlažnih travnikih. Na suhih travnikih je najpogostejša hranilna rastlina gosenic navadni grintavec (Scabiosa columbaria), na vlažnih pa travniška izjevka (Succisa pratensis).

MOČVIRSKI LIVADAR (Brenthis ino)
Močvirski livadar poseljuje različne ekstenzivne habitate, pogostejši pa je na vlažnih in močvirnih travnikih. V Sloveniji širi svoje območje razširjenosti, redkejši pa je na zahodu države. Odrasle osebke lahko opazujemo od konca maja do začetka avgusta.

MOČVIRSKI KOSMIČAR (Carcharodus floccifera)
Močvirski kosmičar je eden večjih predstavnikov debeloglavčkov pri nas. Zaradi hitrega leta in neizrazitih sivih barv ga pogosto težko opazimo. Poseljuje vlažne travnike, vendar jih redko vidimo v večjem številu. Samci so izrazito teritorialni. V Sloveniji ima vrsta dve generaciji in sicer lahko odrasle osebke opazujemo od sredine maja do konca junija ter od sredine julija do začetka septembra.

MOČVIRSKI CEKINČEK (Lycaena dispar)
Močvirski cekinček je lahko prepoznaven po izrazito oranžni obarvanosti kril. Poseljuje vlažne in močvirne travnike, kjer se gosenice hranijo z različnimi vrstami kislic (Rumex spp.). Pogosto lahko moč- virske cekinčke opazimo med spreletavanjem ob jarkih in manjših vodotokih. Močvirski cekinček je uvrščen v rdeči seznam kot ranljiva vrsta.

MALI TRATAR (Boloria dia)
Mali tratar je v Sloveniji splošno razširjen in ga najdemo povsod razen v Alpah. Odrasli osebki so hitri letalci in jih zaradi majhnosti in neizrazitih barv včasih težko opazimo, saj letijo nizko pri tleh. V Sloveniji se mali tratar pojavlja v dveh do treh slabo ločenih generacijah, od aprila do oktobra. Gosenice se hranijo z različnimi vrstami vijolic (Viola spp.).

MREŽEVČEK (Chiasmia clathrata)
Mreževček je pogost nočni metulj, ki je aktiven v dnevnem času in ga lahko srečamo ob praktično vsakem sprehodu po travniku od maja do septembra. Ime je dobil po značilnem mrežastem vzorcu na krilih. Kljub temu, da je pogost, pa ga zaradi majhnosti mnogokrat lahko spregledamo. Uvrščamo ga v družino pedicev.

NAVADNI SENOŽETNIK (Colias croceus)
Navadni senožetnik je v Sloveniji splošno razširjen , vendar se nikjer ne pojavlja množično. Vrsta je tipični selivec, vendar se nikdar ne seli množično, ampak se vsako pomlad pomika proti severu in iz generacije v generacijo kolonizira nova območja proti severu. V Sloveniji lahko prve osebke opazimo že konec marca. V jeseni pa je njihovo pojavljanje odvisno predvsem od vremenskih razmer.

REPIN BELIN (Pieris rapae)
Repin belin je najpogostejši belin, ki ga lahko opazimo na vrtovih. Samice pozno poleti odložijo jajčeca v skupkih na spodnjo stran listov hranilnih rastlin gosenic, ki so predvsem križnice (repa, zelje, oljna repica in podobne vrtne rastline). Gosenice se jeseni zabubijo in zimo preživijo kot bube, marca pa se že izležejo prvi metulji.

VELERILEC (Macroglossum stellatarum)
Marsikdo ob pogledu na velerilca, ki lebdi ob balkonskem cvetju, najprej pomisli na kolibrija. Vendar to ni ptica, ampak nočni metulj, ki ga lahko prepoznamo po hitrem letu in dolgem sesalu. Zaradi hitrega zamahovanja s krili izgleda kot bi lebdel. Aktiven je večinoma podnevi, lahko pa ga opazujemo tudi v mraku in celo v dežju.

LASTOVIČAR (Papilio machaon)
Lastovičar sodi med največje in najbolj opazne dnevne metulje v Sloveniji. Opazujemo jih lahko od aprila do oktobra. Gosenice se rade hranijo na korenju ali peteršilju, zato so lastovičarji tudi pogosti obiskovalci vrtov, kjer se kot odrasli hranijo z nektarjem aster, cinij, sivke in osatov. Gosenice lastovičarja so lahko prepoznavne, saj so precej velike ter pretežno zelene barve s črnimi in oranžnimi črtami.

GOZDNI PEGAVČEK (Pararge aegeria)
Gozdni pegavček je pogosta gozdna vrsta dnevnega metulja in je splošno razširjen v Sloveniji. Samci so teritorialni, zato se vrsta nikoli ne pojavlja množično. Najpogostejši so v svetlih listnatih gozdovih in ob gozdnih poteh. V Sloveniji imajo dve do tri generacije in jih lahko opazujemo od sredine marca do sredine oktobra.

ČRTASTI MEDVEDEK (Euplagia quadripunctaria)

Črtasti medvedek je nočni metulj, ki je lahko prepoznaven po črno belem vzorcu na sprednjih krilih in rdečih zadnjih krilih. Aktivni so tako podnevi kot ponoči. Pogosto jih lahko opazimo v presvetljenih gozdovih in ob gozdnih poteh, kjer uspeva hranila rastlina konjska griva (Eupatorium canabinum). Opazujemo jih lahko od julija do začetka septembra.

BELI T (Aglia tau)
Beli T je velik nočni metulj, ki ga lahko opazujemo v spomladanskem času po večjem delu Slovenije, ko hitro preletava gozdove in gozdne robove. Samci so večinoma aktivni podnevi, samice pa ponoči. Ime je dobil po beli lisi v obliki črke T, ki se nahaja v črnem očesu na vsakem krilu.

GORSKI OKARČEK (Coenonympha gardetta)
Gorski okarček je v Sloveniji razširjen v Julijskih Aplah in zahodnem delu Karavank. Vzhodna meja njegove razširjenosti pri nas je gora Stol. Pojavlja se predvsem nad gozdno mejo na vseh tipih gorskih travnikov. Gosenice se prehranjujejo z različnimi vrstami trav. Odrasle osebke lahko opazujemo od sredine junija do sredine avgusta, odvisno od vremenskih razmer. 

GORSKA SOVKA (Syngrapha hochenwarthi)
Ta visokogorska vrsta je lahko lokalno precej pogosta. Najdemo jo od 1.700 do 2.700 m nad morjem. Poseljuje predvsem sklalna pobočja in pašnike, kjer se hrani na cvetočih rastlinah tudi podnevi. Razvojni krog te vrste poteka dve leti, zato se lahko v enem letu pojavlja bolj množično kot v drugem. Gosenice te sovke niso izbirčne in se hranijo na različnih rastlinah.

LAPONSKI RJAVČEK (Erebia pandrose)
Laponski rjavček je vrsta, ki v Evropi poseljuje predvsem arktične tundre na severu celine. V Sloveniji pa poseljuje Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe, ter nekoliko redkeje tudi Karavanke. Najdemo ga na nadmorskih višinah od 1.100 do 2.400 m na vlažnih in zavetrnih traviščih. Odrasli laponski rjavčki so med prvimi metulji, ki se pojavijo v visokogorju in sicer že konec maja.

SLIVOV REPKAR (Satyrium pruni)
Slivov repkar je manjši modrin z značilnim kratkim repkom in oranžno liso na robu zadnjega krila. Odrasli osebki, ki se v Sloveniji pojavljajo od začetka maja do sredine junija, se pogosto zadržujejo v grmičevjih in mejicah s črnim trnom, ki je hranilna rastlina gosenic. Večino časa preživijo v vrhovih 3 do 4 metre visokih grmov in so zaradi tega pogosto prezrti in jih redko opazimo.

MALI NOČNI PAVLINČEK (Saturnia pavoniella)
Mali nočni pavlinček je eden večjih metuljev, ki jih lahko vidimo pri nas. Uvrščamo ga med nočne pavlinčke, vendar so samci aktivni tudi podnevi. Velika očesca na krilih jim služijo kot varovalo pred plenilci. Vrsta je pogostejša v toplejših delih Slovenije, kjer lahko odrasle osebke opazujemo od marca do junija.

GRMIŠČNI OKARČEK (Coenonympha arcania)
Grmiščni okarček je značilen prebivalec grmičevij, gozdnih robov in zaraščajočih travnikov. Razširjen je po vsej Sloveniji z izjemo visokogorja. Pri nas se večinoma pojavlja v eni generaciji od začetka maja do konca julija. Vrsta pa je lahko prepoznavna po veliki beli lisi ob očescih na spodnji strani zadnjih kril. Nad gozdno mejo moramo biti pozorni, da vrste ne zamenjamo z gorskim okarčkom.

PRIMORSKI MODRIN (Polyommatus escheri)
Primorski modrin je v Sloveniji zelo lokalno razširjen na flišnem obalnem delu Primorske in na manjšem območju vzhodno od Ilirske Bistrice. Njegova razširjenost je vezana na hranilno rastlino gosenic, ilirski grahovec (Astragalus monspessulanus ssp. illirycus). Poseljuje predvsem odprte peščene površine. V Sloveniji je vrsta uvrščena na seznam ogroženih kot ranljiva vrsta.

KRAŠKI PAVLINČEK (Saturnia caecigena)
Kraškega pavlinčka, z razponom kril od 62 do 88 mm, lahko v Sloveniji opazujemo samo na Primorskem, predvsem v presvetljenih gozdovih, kjer so prisotni hrasti, topoli, jeseni, hruške in slive, s katerimi se prehranjujejo gosenice. Če ga bomo želeli opaziti, bomo v oktobru morali počakati do polnoči, saj šele takrat postanejo aktivni. Kot metulji pa živijo zgolj nekaj dni.

KRAŠKI ARGUS (Lysandra coridon)
Kraški argus je značilen predstavnik kraških travnikov, kjer ga lahko prepoznamo po njegovi kovinsko svetlo modri obarvanosti zgornje strani kril. Samice imajo zgornjo stran kril rjave barve. Pogost je na kraških travnikih Primorske in zahodnega dela Notranjske, v ostalem delu Slovenije pa je njegova razširjenost bolj razdrobljena in lokalna. Odrasle osebke lahko opazujemo od konca maja do konca septembra.

HOMULJIČIN KRIVČEK (Scolitantides orion)
Homuljičin krivček živi predvsem na meliščih, ob skalovjih in na strmih skalnih traviščih. Zaradi velike oranžne lise na spodnji strani zadnjih kril ga lahko ločimo od ostalih modrinov. Pogost je na Primorskem, drugod po Sloveniji pa se pojavlja lokalno. Gosenice se hranijo s homuljicami (Sedum spp.). Opazujemo ga lahko od marca do konca avgusta.

TRIGLAVSKI PEDIC (Sciadia slovenica)
Tega nočnega metulja bomo lahko opazovali samo v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah v juliju in avgustu na visokih nadmorskih višinah (nad 2.000 m). Razširjenost triglavskega pedica je omejena samo na Slovenijo, Avstrijo in Italijo, o sami vrsti pa je zelo malo znanega, saj je bil prvič opisan za znanost šele leta 2008.

PLANINSKI SKALNIK (Lasiommata petropolitana)
Planinski skalnik je v Sloveniji razširjen predvsem v Alpah med 1.000 in 1.700 m nadmorske višine. Poleg skalovja so mu ljuba tudi senčna mesta ob gozdovih in deloma z ruševjem zarasla skalnata alpska travišča. Ta vrsta je med prvimi, ki se začno pojavljati v gorah, takoj ko skopni sneg. Tako jih lahko v ugodnih vremenskih razmerah opazujemo že od začetka maja. Letajo do konca julija.

NAVADNA IVANJSKA PTIČICA (Amata phegea)
Navadna ivanjska ptičica je v poletju, od junija do avgusta, pogost spremljevalec na sprehodih po gozdnih poteh in cestah ter ob gozdnih robovih. Zaradi značilno oblikovanih in obarvanih kril je lahko prepoznavna vrsta, ki je splošno razširjena v Sloveniji. Za vrsto je, poleg belih lis na temnih krilih in rumenem obročku na zadku, značilen počasen let.

BELI C (Polygonia c-album)
Beli C je slovensko ime dobil po drobni lisi v obliki črke C na spodnji strani zadnjih kril. Vrsto pa lahko prepoznamo, tudi če ne vidimo spodnje strani kril, saj ima značilno nazobčane robove kril. V Sloveniji je pogosta in splošno razširjena vrsta. Nikjer se ne pojavlja množično, saj so samci teritorialni. Pogosto ga lahko vidimo ob gozdnih poteh.

SCOPOLIJEV ZLATOOK (Lopinga achine)
Scopolijev zlatook je srednje velik metulj iz družine okarjev, ki ga krasijo velika z zlatim robom obrobljena očesca na spodnji strani kril. Opazujemo ga lahko od konca maja do začetka avgusta ob gozdnih robovih in na gozdnih jasah ter poteh. Odrasli osebki pogosto posedajo po grmovju.