O metuljih

Metulji so majhni, a prepoznavni prebivalci travnikov. Ne živijo le na pisanih suhih travnikih na Krasu ali na prostranih prekmurskih ravnicah in tudi ne samo na osamljenih gorskih tratah. Metulje lahko srečamo tudi v mestu, na vrtu pred hišo ali v urejenem parku. In povsod kjer se metulji pojavljajo, predstavljajo pomemben del narave. So namreč pomembni pokazatelji stanja okolja v katerem živimo in za katerega moramo poskrbeti, da ga ohranimo tudi našim zanamcem. 

Metulji so barvita, pestra in zelo raznolika skupina žuželk in njihov pomen v naši bližini želimo predstaviti čim širši javnosti. Na razstavi je pestrost metuljev predstavljena s fotografijami metuljev in njihovih življenjskih prostorov. Poleg tega lahko podrobneje spoznate njihov življenjski krog, razlike med nočnimi in dnevnimi metulji, katere vrste

metuljev so pri nas najbolj ogrožene ter dejavnike, ki jim najbolj pretijo.

Sinji modrin – Polyommatus bellargus 

Sinji modrin spada med naše najlepše metulje, saj zaradi svoje velikosti in sinje modre obarvanosti zgornjih kril precej izstopa na travniku. Kjer se pojavlja, je navadno pogost in ni ga lepšega prizora kot travnik poln sinjih modrinov. Najdemo ga predvsem na Primorskem in na hribovitih delih Slovenije, kjer živi na suhih travnikih z apnenčasto podlago.

Modri grašičar – Cyaniris semiargus 

Modri grašičar je v Sloveniji splošno razširjen, njegov življenjski prostor pa je zelo raznolik. Najdemo ga lahko na vseh tipih travniških površin, gozdnih robov, poti in jas. Velikokrat lahko opazimo, da se modri grašičarji zberejo v večjem številu na vlažnih peščenih tleh, kjer sesajo minerale. 

Barjanski okarček – Coenonympha oedippus  

Ta majhen neopazen in vedno redkejši metulj, je bil včasih ponos Ljubljanskega barja in je bil razširjen tudi v sosednjih dolinah in močvirjih. Žal sedaj vztraja samo še na nekaj zaplatah travnikov in še tam mu grozi izumrtje zaradi intenzivnega kmetijstva in pozidave travniških površin. Nekoliko bolj pogost je v primorskem delu Slovenije, kjer kljub imenu živi na suhih travnikih. 

Zeleni robidar – Callophrys rubi 

Majhen vendar pogost metulj, ki pa ga zaradi dobre varovalne barve težko opazimo. Pogosto se spreletava ob gozdnem robu in grmičevju. Največ jih lahko opazimo v spomladanskem času. Zeleni robidar kljub zeleni barvi sodi v družino modrinov. Gosenice niso izbirčne in se prehranjujejo z različnimi vrstami trav in grmovnic.

Citronček – Gonepteryx rhamni 

Pogost in lahko prepoznaven metulj, predvsem zaradi velikosti in nezamenljive rumene barve samčkov. Samičke so bledih barv in jih hitro zamenjamo z ostalimi belini. Velikokrat lahko posamezne citrončke opazimo v toplih dnevih zimskih mesecev, ko jih na plano zvabijo prvi sončni žarki, saj prezimujejo kot odrasli metulji in ne v stadiju bube ali gosenice, tako kot večina drugih metuljev.

Homuljičin krivček – Scolitantides orion 

Homuljičin krivček je majhen vendar lahko prepoznaven modrin, ki ga krasijo izrazite črne pike in pas oranžnih lunic na spodnji strani kril. Opazujemo ga lahko predvsem na Primorskem, kjer se lahko pojavlja množično. Življenjski prostor te vrste so predvsem skalovja, melišča, skalnata travišča, lahko pa tudi opuščeni kamnolomi.

Glogova belinka – Aporia crataegi 

Ta velik in eleganten metulj je pogost na Notranjskem in Primorskem, v preostalem delu Slovenije pa je izredno redek. V preteklosti so ga po krivem označili za škodljivca, saj se gosenice glogove belinke tudi hranijo z listi sadnega drevja, vendar nikoli ne povzročajo resne škode.  

Gospica – Argynnis paphia

Gospica je mogočen, velik in hiter metulj gozdnih jas in gozdnih robov. Ob sprehodu po naših hribih ga je težko spregledati, saj pogosto posedajo skupaj na velikih belih cvetovih kobulnic. Samička je, kot je to običajno pri metuljih, večja in bolj temno zelena od živo oranžnega samčka.  

Beli c – Polygonia c-album

Nazobčan rob kril in varovalna barva spodnje strani kril tej vrsti dobro služita, ko se skriva v krošnjah dreves ali na tleh med suhim listjem. Pogosti so na gozdnih poteh in ob rekah ter potokih, opazimo pa ga lahko tudi ob gozdnem robu. Metulji, ki se pojavljajo poleti, so veliko bolj svetlih in kontrastnih barv, da se lažje skrivajo na deblih dreves, kjer se hladijo med poletno pripeko. 

Lastovičar – Papilio machaon 

Kralj travnikov bi lahko rekli temu mogočnemu in velikemu metulju. Lastovičar sodi med največje metulje, ki jih lahko opazimo v Sloveniji, prepoznaven pa je predvsem po repkih na spodnjih krilih. Če se mu mudi, ga boste le s težavo fotografirali, če pa je lačen se ne pusti veliko motiti, ko na cvetu srka medečino. Pisane gosenice velikokrat najdemo, ko se na vrtu hranijo s korenjem, peteršiljem, komarčkom in podobnimi vrtninami.   

Modri trepetlikar – Limenitis reducta

Tega metulja največkrat opazimo med stražarjenjem na veji. Če ga zmotimo, pogosto naredi en krog in spet zasede isto mesto na veji. Če pa ga zmoti drug metulj, se divje zapodi vanj in v trenutku sta v krošnjah dreves. Poznan je tudi po lepem elegantnem letu, ki je podoben jadranju. 

Katančev selec – Pontia edusa   

Kot pove že njegovo ime je katančev selec neutruden selivec, ki ga lahko srečamo v vseh letnih časih. Je zelo dober in hiter letalec. Najpogosteje ga vidimo na bogato cvetočih travniških površinah. Tam postane, da si opomore in nabere moči za nadaljevanje selilne poti. 

HRANA PTICAM, NETOPIRJEM IN DRUGIM ŽUŽELKAM
Metulji so pomemben člen v prehranjevalnem spletu. Na vseh razvojnih stopnjah so lahko hrana pticam, netopirjem, pajkom in drugim žuželkam. Metulji imajo pomembno vlogo pri razmnoževanju nekaterih drugih žuželk. Številne vrste zajedavskih muh in os odlagajo svoja jajčeca v gosenice ali na gosenice, bube in tudi jajčeca metuljev.

OPRAŠEVALCI RASTLIN
Metulji so tudi pomembni opraševalci, tako kot čmrlji in čebele. Cvetove nekaterih rastlin z globokimi cvetnimi čašami lahko oprašijo le metulji z dolgim sesalom (rilčkom).

POKAZATELJI STANJA OKOLJA
Zaradi dobre raziskanosti in poznavanja dnevne metulje lahko uporabljamo kot bioindikatorje ohranjenosti okolja. Upad števila metuljev nas mora skrbeti, saj opozarja na izgubo naravnega prostora in ravnotežja v njem.

BARJANSKI OKARČEK (Coenonympha oedippus)
Barjanski okarček je ena od petnajstih najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi. V Sloveniji je barjanski okarček prisoten na Primorskem in v osrednji Sloveniji, kjer so njegov habitat močvirni travniki. Tu se vrsta verjetno pojavlja le še na vzhodnem delu Ljubljanskega barja. Glavni dejavniki ogrožanja so izsuševanje travnikov, košnja ob neprimernem času in urbanizacija.

RDEČI APOLON (Parnassius apollo)
Rdeči apolon je v Sloveniji opredeljen kot ranljiva vrsta in spada med naše prve zaščitene živali. Kljub temu pa je iz večjega dela nekdanje razširjenosti povsem izginil. Rdečega apolona najbolj ogroža zaraščanje zaradi opuščanja paše z drobnico na strmih pobočjih.

TEMNI IN STRAŠNIČIN MRAVLJIŠČAR (Phengaris nausithous in P. teleius)
Temni in strašničin mravljiščar za razvoj potrebujeta hranilno rastlino zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis) in gostiteljske mravlje iz rodu Myrmica. Zdravilna strašnica uspeva na vlažnih ekstenzivno gojenih travnikih, ki zaradi pospeševanja intenzivnega kmetijstva hitro izginjajo. Mravlje prinesejo mlade gosenice v mravljišča, kjer se čez zimo hranijo z zarodom mravelj, zabubijo in izletijo kot metulj.

JAMAMAJ (Antheraea yamamai)
Jamamaj je največji metulj, kar jih lahko vidimo v Sloveniji. Ta nočni metulj izvira iz Japonske, v Evropo pa je prišel leta 1886, in sicer prav v Slovenijo. Na Dolenjskem, v vasi Veliki Slatnik pod Gorjanci, je namreč Jan Mach želel gojiti jamamaje, da bi pridobival

svilo. Ker se je gojenja lotil kar v naravi, so se ti metulji počasi razširili tako rekoč po vsej Evropi. Te velike metulje lahko v Sloveniji opazujemo v avgustu.

PELARGONIJEV BAKRENČEK (Cacyreus marshalli)
Pelargonijev bakrenček je modrin, ki se je v Evropi prvič pojavil leta 1987 na španskih Balearskih otokih, kamor so ga najverjetneje s sadikami pelargonij prinesli iz Južne Afrike. V Sloveniji je bil prvič opažen leta 2008 na Komenskem Krasu, od takrat pa se je

vrsta razširila na večji del Primorske, območje Pivke, zgornje Soške doline in prišla tudi do Škofje Loke. Odrasle metulje lahko opazujemo v toplejših mesecih leta, največ pa jih je mogoče videti septembra.

PALMOV VRTAČ (Paysandisia archon)
Palmov vrtač je nočni metulj, ki izvira iz Južne Amerike. V Evropo je bila ta vrsta prinesena s sadikami velikih palm. Prvič je bila opažena v Španiji v okolici Barcelone, nato se je razširila po Sredozemlju. V Sloveniji smo palmovega vrtača prvič opazili leta

2008 v Izoli. Napada lahko vse vrste palm, ki uspevajo pri nas na Primorskem, najraje pa ima visoko žumaro (Trachycarpus fortunei).

INTENZIVNO KMETIJSTVO

• uporaba herbicidov in pesticidov
• gnojenje travnikov
• prezgodnja košnja in baliranje trave v plastične bale
• izsekavanje mejic
• preoravanje travnikov v njive

OPUŠČANJE KMETOVANJA

• zaraščanje travniških površin
• opuščanje košnje in sonaravne (ekstenzivne) paše živali

DRUGI RAZLOGI

• izsuševanje mokrišč
• drobljenje življenjskega prostora metuljev
• preširoka košnja cestnih robov
• pozidava
• svetlobno onesnaževanje
• globalno segrevanje
• razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin

METULJ

Metulji so žuželke s popolno preobrazbo, kar pomeni, da osebek med razvojem večkrat popolnoma spremeni obliko. Njihov razvoj poteka v štirih stadijih in sicer od jajčeca, preko ličinke (ki jo pri metuljih imenujemo gosenica), bube do odraslega osebka. Metulji (odrasli osebki) so tudi najbolj opazen stadij.

JAJČECE

Samice jajčeca v skupkih ali posamezno odložijo na določene vrste rastlin. Te rastline imenujemo hranilne rastline gosenic in so prva hrana mladih gosenic, potem ko te pojejo svojo jajčno lupino. Stadij jajčeca je lahko zelo kratkotrajen, kar pomeni, da se iz njega gosenica razvije že po nekaj dneh, lahko pa jajčece tudi celo zimo čaka na pomlad.

GOSENICA

Iz jajčeca se razvije gosenica, ki je na začetku zelo majhna. Glavno opravilo gosenice je, da se hrani in raste. Pri tem se večkrat levi, dokler ne zraste do končne velikosti. Gosenice določenih vrst se hranijo samo z eno hranilno rastlino, druge pa niso tako izbirčne in se hranijo z večimi.

BUBA

Ko je gosenica dovolj velika, pride čas za preobrazbo. Gosenica neha jesti in aktivno išče primerno mesto, kjer se bo lahko zabubila. Zabubi se lahko v zemlji, na rastlinah ali pa kar na tleh, odvisno od vrste. Buba je na videz mirujoč stadij v razvoju metulja, v katerem pa se dogaja neverjetna preobrazba.

Znanilci pomladi

Dnevne metulje lahko v največjem številu opazujemo v poletnih mesecih, najbolj pa se razveselimo prvih metuljev, ki jih opazimo spomladi. Lahko jim rečemo kar znanilci pomladi, čeprav so zime zadnja leta tako mile, da lahko metulje v Sloveniji, predvsem na Primorskem, opazimo praktično tudi v vseh zimskih mesecih.

Leta 2014 smo začeli z zbiranjem podatkov o prvem pojavljanju posameznih vrst dnevnih metuljev v določenem letu pri nas. Te metulje imenujemo kar znanilci pomladi ali skrajšano pomladniki, kljub temu, da se nekatere vrste pri nas začnejo pojavljati šele poleti.

Pri zbiranju podatkov o pojavljanju znanilcev pomladi lahko sodelujejo vsi člani društva, kot tudi ostali ljubitelji narave in metuljev. Vse kar potrebujete je pozorno oko, priporočljiv pa je tudi fotoaparat, če v določitev metuljev niste povsem prepričani. Ko določeno vrsto opazite prvič v letu, svoje opažanje z datumom in lokacijo opazovanja (ter fotografijo) sporočite na dpoms@googlegroups.com, tako da so vsi člani obveščeni, kateri metulji so bili v tem letu že opaženi. Vsa prva opazovanja znanilcev pomladi se nato zbirajo v tabeli za posamezno leto (link).

Po večletnem spremljanju in primerjavi podatkov med leti pa bomo lahko videli, ali prihaja do vedno bolj zgodnjega pojavljanja vrst, ali so zime res vedno bolj mile in se pomlad začne vsako leto nekoliko prej ali se morda vrste pojavljajo vsako leto nekoliko kasneje.

Najpogosteje so prvi opaženi metulji v letu xxxxxx, xxxxxxx in xxxxxx (ti metulji bi bili tu tudi predstavljeni s fotkami).

Pogosto je prvi metulj opažen ravno 1. januarja. Pozimi sicer pogosto opazimo metulje, ki jih topli sončni žarki zbudijo iz prezimovanja, vendar teh metuljev še ne štejemo med znanilce pomladi. Pravi pomladniki so namreč tisti, ki se v tem letu razvijejo iz bube.

Znanilci jeseni

Nasprotno od znanilcev pomladi, pa so znanilci jeseni zadnji metulji posamezne vrste, ki jih še opazimo v enem letu. Te podatke sicer zbiramo po 15. septembru, z zbiranjem podatkov o jesenčkih pa smo začeli v letu 2015.

Prav tako kot pri zbiranju podatkov o znanilcih pomladi, lahko tudi pri zbiranju podatkov o jesenčkih sodeluje vsak, kdor želi. Če po 15. septembru opazite metulja, lahko to sporočite na dpoms@googlegroups.com s pripisanim datumom in lokacijo opazovanja ter, če vam je uspelo metulja tudi fotografirati, priloženo fotografijo. Podatki se vsako leto zberejo v ločeni tabeli (link).

• dejavnosti, kjer bi se lahko vključili ostali, aktivnosti, 15 minutes count…
• Kako lahko tudi ti pomagaš metuljem?

SEZNAM METULJEV SLOVENIJE

Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije // Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije, Atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. Atlas faunae et florae Sloveniae 3. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 456 str.

Metulji Notranjske in Primorske // Polak, S., 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Postojna: Notranjski muzej Postojna, Cerknica: Notranjski regijski park, 180 str.

Nočni metulji Slovenije // Černila, M., 2019. Nočni metulji Slovenije. Tehniška Založba Slovenije d.d., Ljubljana, 80 str.

Metulji Slovenije: priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev // Kurillo, J., 1992. Metulji Slovenije: priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 220 str.

Natura 2000 v Sloveniji, metulji (Lepidoptera) // Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc & M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji Lepidoptera. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 288 str.

Collins Butterfly Guide The Most Complete Field Guide to the Butterflies of Britain and Europe // Tolman, T. & R. Lewington, 2009. Collins Butterfly Guide The Most Complete Field Guide to the Butterflies of Britain and Europe . HarperCollins, 384 str.

Butterflies of Europe: Identifying Butterflies is Easy // Lafranchis, T., 2004. Butterflies of Europe: Identifying Butterflies is Easy. ‎ Diatheo, 350 str.

Butterflies of Europe and Neighbouring Regions // Leraut, P., 2016. Butterflies of Europe and Neighbouring Regions. NAP, 1116 str.